Približno 13 odstotkov moških in šest odstotkov žensk med 30. in 70. letom ima vsaj zmerno spalno apnejo z več kot 15 dogodki na uro. Med srčnimi bolniki jih ima to težavo 50 do 80 odstotkov, a je pri njih v 90 odstotkih neprepoznana, je na srečanju Uporabna kardiologija opozoril Marko Bombek, dr. med.
Obstruktivna spalna apneja (OSA) je motnja, zaradi katere je srce v veliki stiski in je lahko razlog za številne zaplete, in bolezenske spremembe (kratkoročno za pogoste prometne in delovne nesreče, dolgoročno za srčno-žilne in možgansko-žilne zaplete). Zdravniki morajo zato spalno apnejo aktivno iskati in prepoznati njene znake, je poudaril Bombek.
Ti bolniki so čez dan utrujeni, imajo glavobole, so razdražljivi, težko se zberejo, ponoči spijo nemirno, hlastajo za zrakom, smrčijo, zelo verjetno spijo v ločeni sobi, odvajajo vodo na uro do dve.
Zaradi neprepoznane OSA pa prepogosto pridejo k različnim za svoj primer neustreznim specialistom – k nevrologu zaradi glavobola, k psihiatru zaradi anksioznosti in depresije, k urologu zaradi nikturije, k otorinolaringologu zaradi smrčanja. Pravi naslov pa sta pulmolog in kardiolog.
Pandemija
Ker na svetu zaradi spalne apneje trpi sto milijonov ljudi, govorimo o pandemiji. Pri tem velike skrbi ne vzbujajo samo neodkriti bolniki, poudarja Bombek, ampak tudi veliko število tistih s tveganjem, da to postanejo – zaradi staranja prebivalstva, debelosti, sladkorne bolezni, hipertenzije. »To pa nas posebej skrbi, ker je OSA neodvisen dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in je z njimi dvosmerno vzročno povezana,« je opozoril strokovnjak. Med bolniki z rezistentno hipertenzijo jih ima OSA 80 odstotkov, enako je pri srčnem popuščanju. Spalno apnejo ima 72 odstotkov diabetikov in polovica bolnikov z atrijsko fibrilacijo.
Učinki zdravljenja
Zdravljenje spalne apneje (CPAP) ima zelo pozitivne posledice za srčno-žilne bolnike. Zniža namreč sistolični in diastolični krvni tlak, raven trigliceridov in holesterola, krvnega sladkorja in HbA1c, zmanjša visceralno debelost in tveganje za kap ter preprečuje rekurentno atrijsko fibrilacijo. Manjkajo sicer študije o podaljšanju preživetja teh bolnikov, nedvomno pa ogromno pridobijo pri kakovosti življenja.
Vloga zdravnika
Zdravniki morajo na morebitno OSA večkrat pomisliti, ko opazijo značilna znamenja. Bolnike je treba vprašati, kako spijo, kaj pravi žena, jim svetovati pogled v ogledalo zvečer – ali se vidijo žrelo in mandlji, ter jih poslati v ambulanto za motnje spanja, če se ugotovi, da ima bolnik znake OSA. Zelo pomembna naloga zdravnikov pa je poleg ozaveščanja in diagnosticiranja tudi pomagati bolniku v procesu zdravljenja in iskanja rešitve. Nošenje maske ponoči je s stališča adherence namreč nekoliko težja naloga kot pojesti tableto, je pojasnil Bombek. ■
Avtorica: Vesna Tomaževič | pHARMONIA